Ti za seboj ne puščaš sled v snegu,
svojo pot gredoč, ne oziraš se nazaj.
Ti si zadnji jesenski veter v begu,
ko odhajaš jaz nikdar ...

Slovenija, kje iščeš svoje sanje?
Slovenija, od kod zdaj vse to sranje?
Slovenija, kam odšel je tvoj pogum?
Slovenija, kaj zmrači...

Kar prihaja mi iz uma
se v srcu okrepi,
če je le v moji moči
vse to vest še prevetri.

Tako prihajajo ...

Prvi dan.
Padel v vodo.
Ne znam plavat.
Krik na pomoč.
Nihče ne sliši,
nikomur ni mar.
Utapljam ...

... Sredi pustinje kamnitega raja je moje telo spoznanja drevo – tvoje zavetje, senca in hrana. Sred debla nabreka rožnata kača, da ...

Človeku je pač dano
Da hodi...
Le enkrat...
Le v eno smer...
Po eni poti.

Po temu tepihu hodijo vsi debeli turisti,
ti pa ležiš na njem;
od daleč mi deluješ, da si najeta
od industrije...

Pred seboj imam še celo življenje,
pa mi ga ne pustiš živeti.
Čaka me jutri,
a tja ne znam priti ...

Ali res dehtijo mi cvetlice druge
lepše kakor te doma?
So srca mojega želje in zasluge
da duša moja domačih več...