|
Midva |
|
|
Od brdavs
|
V gubah beline se napenja struna dokler veliki pok ne prikliče življenja.
Zveniva in najin zven odmeva v neskončnost.
Nič ni večno... ne kamen, ne črka, ne glas.
Le ljubezen, ki ustvarja.
Komentiraj pesem na forumu. (9 komentarjev)
|
|
|
|
Naključne |
-
15:35 - 29.01.2011
Mnogi dušo mojo so ranili mnogi na mene pozabili vendar v meni upanje še živi, da še kaj dobrih je ljudi, ki iskreno ljubezen bi mi ...
Beri dalje...
-
23:23 - 22.06.2006
...
Beri dalje...
-
15:28 - 10.03.2006
Rosa mi umije obraz, zazrem se v zrcalo, prekrito s kopreno žalosti - trudno podobo vsakdanjika. ...
Beri dalje...
-
13:47 - 13.06.2005
Bilo je kot je bilo in nikoli drugače ne bi bilo ... ...
Beri dalje...
-
15:10 - 03.08.2007
Gledam luno
na nočnem jasnem nebu,
kakor tvoje modre oči.
Zjutraj rosa,
kot tvoja drobna solza
in rdeče j...
Beri dalje...
-
10:11 - 07.07.2007
Končuješ me o megla,
dušo spet prazno si zasegla
Oči ledene, vroče zgodbe,
vso radost si presegla
...
Beri dalje...
-
08:08 - 22.05.2007
V maminem trebuščku,
ti še spiš,
še zavedaš se ne,
da živiš,
devet mesecev ...
Beri dalje...
-
18:41 - 24.02.2008
Mirno kot kaplje v dežju
nam polzijo dnevi po koži
in na licih puščajo
sledove preteklih pomladi
...
Beri dalje...
-
21:01 - 31.01.2005
Izkoriščanje in prilizovanje. Kot kralj, ki umrl na prestolu je že davno. Kot spoznanje, izgubljeno na pomolu išče ga že mnogo ...
Beri dalje...
-
10:26 - 09.10.2011
Tebe sem znal
vso na pamet. Tebe sem ponavljal
kot pred ogledalom, še v snu
mi nisi dala miru.
In potihe...
Beri dalje...
|
|
|
|
|