Nebo je večkrat zaprlo svoja polkna.
Še zdaj neslišno loputajo.
Z vetrom iskanj.
Sledi niso plašno zdrsele v pozabo.
Še  s...

Danes sem prevečkrat požrla solze.
in sprejela jih je moja duša.
Saj veš, preveč napita,
duša narekovana je razpadu.
In od nje ...

Noč ozvezdij polna
nagovarja mi telo,
naj né bo nikdar samo
naj najde čim prej njo,
ki jo tu nekje v bližini<...

Nč ne izgine, nč ne zbedi,
kot ne izgine osončje, ki se neprestano vrti.
Ne izgine bolečina, niti brazgotina,
ki ostane i...

Poln znanja
hrepenim po nevednosti.
Poln moči
hrepenim po krhkosti.
Poln prepričanja
hrepenim po dvomu.

I.
Biti nezmotljivi lokostrelec Biti.

II.
Iz neskončne razdalje prestreliti jabolko resnice
...

Koliko sonc si prižgal,
koliko semen posejal.
Zrasla sem opečnato rdeča
z zelenimi odtenki.
Nisem več parazit rutine,...

Veter v laseh,
solze v očeh,
lasje, ki jih brišejo
in veter, ki jih suši.
A vseeno boli. ...

Čas teče prek ran in zdravi odmike od sanj.
Čas ne izbira poti in ne šteje minut.
Čas ne briše spominov, nam nemo s...

V vsakem telesu,
pred prvo besedo
zaprt v dušo,
eter.