v večernem hladu
odprto oko zre v nebo
išče dišečih metuljev
v bledolični luni
ki seva sanje pojočih ljudi
ovitih v nežno ...

Zmeraj se spomim, dni ko si kopala,
Vedno se bom zapomnil dni, ko si me ganla,

Gnala si me, da kopljem, kopljem globje,
da kopljem ...

S skrbjo se zliva bolečina
ponovnega slovesa
Je strah
in glodajoča misel
je dvom
in tuj občutek
n...

V odprtosti čustev
grešim male,
a zame neodpustljive grehe.

Zaspim v zelenem. Marjetice božajo kožo
in kot bi bil tu, metulji lezejo po trebuhu.
Tok se ovija okoli gležnjev, in počasi vleče s sabo,...

Pisati s črnim pisalom
na bel papir
je tvegano dejanje.
Vsak lahko razbere napisano.

Kako si na trenutke ves moj!
Napajam se v tvojem smehu.
Vase jemljem tvoj božajoči glas.
V vsako poro naseljujem tvoj dih. Beri dalje...

Prerokovano mi je bilo,
da norosti ne uidem med decembrom,
februarjem. Čakam, da sinici
kri zapoje skozi režo jutra,
skozi ...

Ne želim tvojega darila,
ne bom ga sprejela,
ker v njem j...