|
V potočku bistrem umila svoje bom telo,
s hladno vodo umirila divjo strast,
vročim žarkom sonca dopustila ,
da posušijo zlate kapljice svetlikajoče,
kot bisere, ki nizaš jih z usti zame.
Na rosni travi se ljubila bom s teboj,
hladila si razgreto bom telo,
na bilki z usti ulovila kaplje rose ,
si suha usta od poljubov strastnih ovlažila.
Na nežnem mahu v gozdu ob potoku,
postlanem z mehko pernico,
ležala bom s teboj,
ljubkovala tvoje bom telo,
boš vračal nežnosti z dlanmi,
mehkoba najinih se rok,
bo zlila se z mehkobo maha.
Ob potoku v razcvetelo brezo
boš nežno vrezal najini imeni,
srce izdolbel,
za večno naju združil ,
breza bo z vejevjem svojim,
za vedno varovala najino skrivnost.
Nabral mi zrelih jagod boš,
sladkala se bom z njimi,
z usti jih lovila bom v poljub.
Iz bistrega potočka vodo boš zajel,
jo ponesel k mojim ustnicam,
iz dlani tvojih jo slastno pila bom. Ko nočna ptica bo razprla svoja krila ,
zazrla bova se v zvezdnato nebo,
stkano v srebrno cesto zvezd,
bo luna najine skrivnosti
zaklenila v skrinjico čarobno,
nevidna drugim bo očem.
Nabral boš dračja, suhih vej,
zakuril silen ogenj z njimi,
zanetil iskrice strasti v meni,
s toploto in močjo telesa svojega opajal,
me vabil in izzival,
v objemu strastnem privila se bom k tebi. Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev) |
