Do roba prepada
pripeljala si me ti,
pustila me tu in odšla
brez sledi.
Nazaj vrniti se ne znam...

Cvetele rože so vse
samo moje bilo ni nobene
le kje le kje je roža moja cveteča
na vrhu gore v globini morje Beri dalje...

Slutiš, Sanjaš? Začutiš!
Zavržeš oblačila vsakdana,
Margareta zajahaš plovilo,
prekolneš racionalno ...
Odvržeš, Zajašeš, Odle...

To je moja prva pesem ki sem jo izbrala samo zato ker mi pomeni veliko več..

V noči polni zvezd žarečih
začutil mehkobo njenih sem dlani,
delovale so čarobno kot vesolje,
ki živi iz sebe v svoji večnos...

Puške na ramah,
solze v očeh,
igra kot šah,
smrt v dolgih dneh.

Zmaga črn, zmaga bel,
ubijamo se, kot da...

Oče pravi da sme še nezrel
in morda bi še verjel
če bila bi ne resnica
da vsaka ki sem jo ljubil, bila je prasi...

Kdo meni te besede narekuje,
ki pero jih moje zapisuje?
Sem to jaz, ali le moj izraz?
Je to Božja roka,
ki v meni budi nedolžne...

Nekega dne, stkala bom misli v belo odejo,
prekrila bom polje in mesto veselo,
tisto kjer sva midva, sedela in se lepo imela,
uži...

Odmrlo travo
spremeni ogenj, v pepel;
crno v zeleno.