| 
					
						 Od Marlene					
					  
				 | 
			
					
			| 
				 Uprla oči sem  vate,  prebrala  obraz.  Mirno telo,  tihi tvoj glas, pogled zre v tla.  Priznal si poraz.   
 
  
Slišim besede,  razumem pomen, srce mi razbija,  čemu le, ne vem.   
  Saj nisem hotela,  zadati gorja in niti želela  zgubiti moža.   
  Morda je usoda  hotela tako, da nama nikdar skupaj ne bo lepo.   
  Gledam te še.  Obračaš telo.  Zadnji pogled...  Naposled slovo.   
  Hotela sem to,  da izgineš stran.  S seboj vzameš vse  strah, jok, gorje, Prečute noči  in mrzle dlani.   
  Dosegla želeno sem.  Danes je dan, ko izgubila oba sva, jutrišnji dan.  Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) 			 |