|
Od Marlene
|
|
Uprla oči sem vate,
prebrala obraz.
Mirno telo,
tihi tvoj glas,
pogled zre v tla.
Priznal si poraz.
Slišim besede,
razumem pomen,
srce mi razbija,
čemu le, ne vem.
Saj nisem hotela,
zadati gorja
in niti želela
zgubiti moža.
Morda je usoda
hotela tako,
da nama nikdar skupaj
ne bo lepo.
Gledam te še.
Obračaš telo.
Zadnji pogled...
Naposled slovo.
Hotela sem to,
da izgineš stran.
S seboj vzameš vse
strah, jok, gorje,
Prečute noči
in mrzle dlani.
Dosegla želeno sem.
Danes je dan,
ko izgubila oba sva,
jutrišnji dan. Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev) |
