Rada  bi metulje snežno bele lovila
da bi jih kot plaz snežink v nebo spet izpustila

realno se prepleta z nerealnim vendar obstoj teži k preživetju dveh teles po nadaljevanju vrste ne bežita in ne mižita s solzo v oče...

Sestavljanka iz različnih, papirnatih koščkov, tvori moje hitro izginjajoče življenje ranljivo,
saj je to vidno, dano brez prisile ...

Pa sva rekla,
da bodo sloni ljubosumni,
ko bodo nesli luno novih juter
v otroško srce otoka,
kjer sva odgnala ...

Jaz te ljubim,
rad te imam,
z vso duši in srcem,
sem to predan.

Sam sebi se zdim zaslepljen,
z tvojim ...

kako lepo je bilo,
ko je dans sonce zašlo!
zašlo je brez da bi mislu le nate,
prvič sm se v življenju brez tebe...

Beri dalje...

Vse skupaj vrži
med pomije!
me spomni
glas iz daljave
spotikala sem se
po starih
kamniti...

Živim v času
novih zaznanj,
odkrivam v sebi
mogočnost spoznanj.
Sestavlja se v nemiru
duhovna celota
Beri dalje...