Kot ptica v letu, 
kot gazela v teku
vsi nekam hitimo,
čas mimo nas beži. 

Pero, ujeto med realnostjo in sanjami…
Izgublja svoje razsežnosti, ko piše o nečem lepem…
Papir je lepši, če je bel!
Zak...

Veter, tako nežen in božajoč,
se prelevi v burjo, naglo in sunkovito,
ki prevrača pred seboj vse kar pride ji naproti.
In končno, n...

Preveč boli,
da bi pesem zapela.
Preveč boli,
da bi jokala z menoj..

Nisi vedel, praviš. Nisi hotel videti.

Pa ti?
Izbruha lastnega spomina se bojiš,
zgrabi te, včeraj bi ...

V vetrnem pišu nežna sapa solzno lice nemo briše
v daljavi odmev besed ljubezni svoje verze piše
izbruh ne&sca...

Zadržanost
pridobiva
pri
začetnih
korakih
čut
vzajemnega
prijateljstva.

Razširi roke, odpre dlani
Nagne se in dol pogleda
Občutek bolečine se krepi
To je to – tega se vedno bolj zaved...

Senca. Puščava. Boben.

Senca temno sive barve,
poplesuje po puščavi.
Njene lahne stopinje
bobnijo v vetru.

Z več osebne sreče,
v novo desetletje.
Manj domače ječe,
se izpolnijo naj želje.

Desetletje krea...