Sedim, skušam umiriti svojo misel,
čakam, ne gre, poskusim vnovič,
osciliram, parodiram med živčnimi končiči svoje zavesti
in išče...

Zažira se v vsako besedo,
nezaupanje jedko
in jo izkrivlja in pohablja.
Še tisto najbolj tvojo ti iztrga
iz ust in jo vrže pod ...

Izrezovali so srca.
Človeška koža na rahlo priprta,
utripajoča žrtev s poslednjim ritmom.
Razburjene roke grabijo v globino,
globi...

Ulegla sem se v parku in
za trenutek zaspala pod senco hrastovih dreves.

Ni srce.
Ni duša.
Ni misel.
Tudi telo ni.
Je lebdenje.
In vedenje.
In čutenje.
Je bilo. Je. In bo.<...

Zavita v mesečino,
gledam ta ljudi.
Vsi bežijo,
za druge mar jim ni.

...

bo prireditev rojstva
ko se prikaže spet dan
zaobljenih robov
nedokončanega
sončavega gorovja

Slovenija, draga, ti mati edina,
pokrajine tvoje obdaja toplina.
Prostrane poljane, visoke goré,
Zelen...

Ne išči brez v ranem jutru jeseni,
Ne išči klobukov, le kaj bi z njimi pokrival
Ne išči sena, ko so travniki zelen...