|
|
Prepovedan sad |
|
|
|
Od poet
|
|
Zdaj vem, da sem ugriznil v prepovedan sad,
in razodel to, kar bi naj ostalo skrito,
si drznil preko vseh pregrad,
poseči v svet tvoj preodkrito.
Za ta korak sem se odločil,
ker rad bi tebi, kakor sebi omogočil,
razpon zaspanih kril,
ki čas jih v tančico je ovil.
Povej mi draga , naj takoj odneham!
Namigu tvojemu se precej bom odzval.
Še vedno boljše, kot na koncu ves upehan,
bi moral zapustiti boj, ki sem ga sam izzval. Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
10:14 - 17.12.2010
Kaplja se vije,
kapljica pada,
kapljica pada,
a nikoli se ne posuši.
Teče in teče,
več us...
Beri dalje...
-
22:24 - 10.02.2011
Reci ji, da me je kupila s nasmehom,
kakor zgodnji novemberski dež,
ki je padal med najinim sprehodom.
...
Beri dalje...
-
20:40 - 11.05.2007
Samo nekdo v meglice galaksij
neslišno šepeta tople besede,
da kot vsevede znajo prepotovati
vse poti.
...
Beri dalje...
-
07:52 - 01.08.2015
Priso cas da povem par stvari na glas,ne mi pravit pusti casu cas to je le navadna laz...za danasnja dekleta ni vazno kak jo mama vzgaja,vazno je...
Beri dalje...
-
21:16 - 11.05.2006
Turobno, sivo mesto,
tik pred dežjem.
Bele stolpnice z rdečimi pokrivali.
Oblaki kar tečejo mimo in
v pesteh stiskajo...
Beri dalje...
-
07:35 - 20.03.2010
tebe kamen sem izbrala
hladen si in mrtev
nič ne čutiš
tebi dala bom del duše
moje duše,
...
Beri dalje...
-
16:32 - 04.03.2011
Ta naša dekleta,
so takoj prizadeta.
Če so sedeži ozki,
se zavihajo jim noski.
Tam kjer ni pristora,
ne ...
Beri dalje...
-
17:20 - 14.12.2007
U jednom trenu puštaš korake,
više nisu dovoljni.
Ni lica, smijeh prstiju
nije dovoljan.
...
Beri dalje...
-
10:46 - 21.10.2007
Ne tihotapim se,
vedno ostanem na tvoji srčni strani.
Še globlje segaš mi v brzice,
vse tja, kjer je Mariansko...
Beri dalje...
-
17:01 - 06.12.2004
ujela se je v pajkovo mrežo
drobna mala vila
srebrnih kril
in je zavpila
ostro kot sulica nesreče
v objemu lepljive ječe<...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
