|
Od Amadeus
|
|
Le s palčko bi se dotaknila hudournika mojih misli.
Kot bliskavica bi se v trenutku razsvetlilo in
čarobnost bi misel v preliv sanj potopilo.
In bi se smejala, v toplini sladkobnega raja.
Tiste misli, ki privrejo na dan in rušijo bilanco,
ranijo pod sabo vse, kar bilo je že pozlateno.
Negativa! Naredila si bom v mislih jašek,
morda jez, kjer te hudobe bodo šle podtalno. Naj se skrivajo...
Ne bom dovolila, da poplavljajo mi dušo.
Naj izginejo... Ko bo treba, bom spustila jez,
da se slap izlije mi iz oči.
In s palčko potrepljala bom nežno moje misli. In se smejala, in se smejala...
Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev)
|
