Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Včasih si želim, da me neb blo na tem svetu. Ker pol zmerej samo razmišlaš, kdaj si komu kej hudga naredu.
A mam sploh kšn razlog da diham, če od tega nimam nč? Ima smisel da sm tle, če vedno neprava pota izbiram? A ni to čist brezveze, vse odveč? Kok me srce boli, ker nikomur ne morem povedat, kaj me teži, povedat kako zelo mi je hudo, da ni vse tko, kt drugi prčakujejo da bo. Rada bi nekomu razložila, kako mi je, kako se počutm. a sm preveč egoist da sm si tako zamisla? A se moram do vekomaj razdajat? Kdo bo pa mene tolažu takrt k mi ne bo več za zdržat? Joj težko je držat vse to v seb, samo še čakam da bom enkrat eksplodirala, umrla, odšla... in se ne bom več sekirala. Zakaj neki živet, če ne moreš nekih osnovnih stvari za lajf imet? Sej enkrat bomo tako al tko vsi odšli. Pozabili na vse, kar lahko imeli bi...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Minljiva so sonca, ujeta v vecnost duha, spogledljiv je cas, utrujen od morij slovesov, svobodne misli, ostale so same, in vecerna molitev, je ograja ...
(0 glas)
