|
V krasne cunje se oblačiš,
svežega želiš perila,
da bi plamen moje biti
s praznim kičem zaslepila.
Ritka giblje se v ritmu,
ki vzburja mi hormone,
kot izganjal bi iz kletke
divje zemeljske demone. Kaj si drznil bom ljubiti;
trajne sreče prispodóbo
ali le minljivi videz
z energijo trdno, gróbo? Graciozne se poteze
hitro v stare spremenijo,
a kot večno bi živele,
srčne brazde naselijo. Trga toplo se meso,
živci gnijejo telesa,
ko bolestno te osvajam
kot nedolžni princ nebesa. Vroče tudi ti želiš si
potešiti strune vlažne,
ubežati mrkim mislim,
ki naznanjajo sovražne: "Ko v starost se ogrneš,
te pohota bo minila,
bo le kup o tebi pričal
iz kosti in pa gomila." Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
