|
|
Toplina večera |
|
|
|
Od ReNata
|
|
Sedim v sobi
nekaj sveč
plameni v toploti plapolajo
rišejo sence na zid in obraz
nekje v daljavi zvončki cingljajo
naslonjač, ovita v mehko odejo
pisalo v roki, grafit na papirju
pušča sledi
v mojih mislih
si le ti
in tam nekje zadaj
jaz Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
13:20 - 09.01.2010
-
21:48 - 18.11.2009
I.
Večer se usodno bliža; mrak briše
nepomembne detajle in dnevni kič,
pušča le bistvene obrise drevja, hiš ...
Beri dalje...
-
16:33 - 19.04.2010
Pišem ti, ker všeč si mi ti,
vsaj malo, tako se mi zdi,
izgubljena poezija,
kdaj se boš šele vrnila.
Sam sem,...
Beri dalje...
-
07:38 - 03.09.2008
Rada bi, da sem z
Julijo Luno.
Julija Luna -
je toplina, ki je
nimaš.
Toplina,
ki bi jo ra...
Beri dalje...
-
19:40 - 30.05.2009
Sedim na balkonu
ugašam na pol pokajeno cigareto
in poslušam dežne kaplje
šššššššššššššššššššššš
šumi,...
Beri dalje...
-
10:39 - 11.01.2009
Noč je padla na zemljo.Noč sveti na drevja, rože, živali, na kože.
Noč, Noč, Noč!
Je padla na polje,
n...
Beri dalje...
-
22:19 - 28.06.2008
There once were the dark
and the moon and the stars,
and there were the sea
and the wind and the pines.
Beri dalje...
-
06:46 - 25.05.2007
Neskončno si,
koliko valov,
koliko je sonca,
smisel življenja valovi so,
ki mečejo te,sem in tja,
občutek nesk...
Beri dalje...
-
18:26 - 07.06.2006
Zadnja sem...
v tvojem prvem življenju,
ki ti je pogledalo skozi sapnik
in si požiral slino,
pripet na svoja dolga krila.
Beri dalje...
-
15:33 - 12.10.2005
Nasmeh se reflektira
neštetokrat na ogledalih
v dvigalu
ko se peljeva na sonce ...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
