Včasih nič več ni,
ni besed, pogledov, obljub.
Nobena misel se ne porodi,
ne prebudi je niti poljub.

...

Vsepovsod mi odmeva,
misel vse o njej zajema.
Napisano od mene tam, tu, tam

Še zlasti zanimiv ima pomen,
pomen,...

Spet je večer
in spet sem sam,
o svetlem Soncu sanjam...
Spet je večer, vse tiho je,
srce le moje bije...

Ti za seboj ne puščaš sled v snegu,
svojo pot gredoč, ne oziraš se nazaj.
Ti si zadnji jesenski veter v begu,
ko odhajaš jaz nikdar ...

Nič več besed.
Naj zdaj oči spregovorijo,
kot v ognju led
naj se v srcu raztopijo.

Koledar neusmiljeno obrača svoje liste,
spreminja naravo in zori ljudi.
V brezskrbnem jutru brez skomin in bolečin
Beri dalje...

Te dni potujem
v daljne kraje svojih sanj
z junaki vetra,z zvoki kitare,
osamljena sredi množice ljudi.

Midva ob potoku, ki zliva se v reko,
jaz na tej strani, ti pa tam čez,
teče, drvi in šumi ta tok,
ponujaš mi svojo roko,
žel...

Težko bom razložil,
zakaj sem to storil?
Čemu sem bil tiho,
nisem led razbil?

Spoznal sem te pre...

Mi je poznana in že jo čutim,
mojemu srcu odnesla je sen,
zlato je v njenih laseh,
še sonce ne sije lepše od nje.