Nenadoma sem postala utrujena.
Na vlaku je prijetno toplo,
A postaja vroče.

Trenutek pred neizbežno
dokončnostjo
se je raztegnil v stoletja.
Otrplost nemoči
jo je zamrznila
...

Življenje-trdo, kakor kamen.
Ljubezen-že dolgo ne gori več nje plamen.
Sreča-skrita tam nekje ždi.
Človek-ne najde in ne išče smi...

Mrakobno mrzlo jutro,
izpod turobnih slojastih stratusov,
v dežne kaplje ujeti hlad,
pronica živi dolgčas ...
...

Z vsako svojo mislijo,
se potopim v pozabo...
in tam ni več večara,
in tam ni več jutra,
v katera bi človek brezbrižno zijal. Beri dalje...

Can you see the rainbow?
The rainbow in the sky.
Have you ever wished
to fly so far away and so high.
Look at all those coloure...

(23.8.07)
Zdaj, ko sem tu, se
sanj ne bojim, saj mi je
pri srcu toplo.

Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.

Ko piš zaveje moje korenine,
ko trn prebode mojo plast rodbine,
ko se zavem,
da umrl je duh tistih,
ki rodili ...

Sedela sva v zakajeni kavarni.
Pil sem martini
In ti si kadila.
Bilo je pozimi.