Od pesmi do bolesti iščeš pot poet presneti!
Od zore pa do mraka treš lupino spoznanja in iščeš mrak!

Haha, kaj si, ki nisi? 
...

Naj ostanejo jutra temna,
Naj moja noč postane svetla.
Naj svet zame ostane nem,
Kakor srce moje, ki polno je vnem.
N...

Pest trenutkov stiskam.
Da bi preživeli krilati konji.
Pa bodo ostali, če pritiskam
v zaprto jih dlan?
Naj spustim in grem...

Ni greh, če govorim zahrbtne govorice! Ni greh, če lažem se človeku v lice. Ni greh, če sol natrosim ranjencu na rano, a vendar greh...

Vdihujem srež iz tvojih ustnic,
ki drhteče mi sesajo kri,
ko v objemu močnem lomiš mi kosti.

Končuješ me o megla,
dušo spet prazno si zasegla
Oči ledene, vroče zgodbe,
vso radost si presegla

Kadarkoli zagledam črno mačko,
ki mi prečka pot,
me zamika, da bi jo ujel
in posprejal s solzilcem.
Nobe...

Telo mi še drhti v množici ljudi,
ko iščem oči, ki mojim dajejo odtenek mirne reke,
in roke, ki me porinejo z mostu,...

Oblaki so prekrili nebo,
veter je zapihal, sveže je postalo.
Vročine ni več, lažje se diha,
madež crknjene vran...

Listje šepeče,
do klej še tako?
Kar nosiš s seboj,
nebo za vedno odšlo,
kar se je storilo...