Pest trenutkov stiskam.
Da bi preživeli krilati konji.
Pa bodo ostali, če pritiskam
v zaprto jih dlan?
Naj spustim in grem...

Topli krofi, jaz na strehi,
streha v snegu rdeči,
pust prihaja, pust se sveti,
meni pa do pusta ni.

Kam pojdeš ti Otrok Narave,
postlana ti je pot do slave,
polna neznanih je prigod težav,
povzdiguješ zdaj svoj ...

Sprašuješ se,
zakaj s teboj ne govorim?
Verjetno zato,
ker se te bojim.
Kadar sva si blizu,
vedno otopim. Beri dalje...

Izpod črnih las dvoje sivo modrih oči strmi..
Gleda vame in se mi potiho smeji..
Ne vem, po čem tako zelo hrepeni..
Beri dalje...

Duša mi je okamenela,
izgubil se je srčnosti utrip,
tvoja podoba čisto je zbledela.

Moj vidni spekter se je zožil,
   tla so se mi zamajala pod nogami,
gore so se rušile
   in reke narasle čez bre...

Sedem, že svinčnik dam v roko
in pišem.

Mislim le ogrado podrem, pustim, naj pasejo se in sprva nič ne brišem. Beri dalje...

Preteklosti moje spomin je opešal,
pozabil življenja igrivost,
neopaznega otroka ni nihče pogrešal...

Sonce se smeje,
luna še spi,
naša Taia pa veselo
se v zibki smeji.
Ponosni smo nate,
srečni smo...