|
Od Amadeus
|
|
Kot neskončen dež, čutim padati njegove prste.
Razprem telo, razparam kožo, da bi kaplje mi
vse dele prebudile. Da bi pognojile zemljo,
za rast novih vseh lepot. Vseh čutil. Čustev mojih.
Dež, ki nežno mokri površine vse suhe.
Da znova bom lahko zaživela. Plodove
nove kmalu plela. Le namoči naj telo.
Le nahrani naj mi dušo prebolelo to. Sleherno kapljo čutim pasti name,
kot bi vroča lava raztopila mi telo.
Prsti nežni, puščajo za seboj barvne sledi. Ne bom pustila, da bi čas vse to razbarval.
Dežne kaplje prejšnje brazgotine celijo,
a dajejo svoj pečat. Da le duše ne razbelijo. Komentiraj pesem na forumu.
(9 komentarjev)
|
