|
|
Njegov dež |
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Kot neskončen dež, čutim padati njegove prste. Razprem telo, razparam kožo, da bi kaplje mi vse dele prebudile. Da bi pognojile zemljo, za rast novih vseh lepot. Vseh čutil. Čustev mojih.
Dež, ki nežno mokri površine vse suhe. Da znova bom lahko zaživela. Plodove nove kmalu plela. Le namoči naj telo. Le nahrani naj mi dušo prebolelo to. Sleherno kapljo čutim pasti name, kot bi vroča lava raztopila mi telo. Prsti nežni, puščajo za seboj barvne sledi. Ne bom pustila, da bi čas vse to razbarval. Dežne kaplje prejšnje brazgotine celijo, a dajejo svoj pečat. Da le duše ne razbelijo. Komentiraj pesem na forumu. (9 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
11:56 - 12.04.2006
Sem le clovek, ki hodi po mrzlem svetu z enim krilom na ramenih. Sestejva se. Uporabiva tudi tvoje krilo in se predajva neskoncnost...
Beri dalje...
-
19:49 - 08.05.2005
Svojo dušo dal sem tebi, da bi sŕčno me ljubíla, da nikoli v življenju ne bi name pozabíla. ...
Beri dalje...
-
15:11 - 28.04.2009
smisu živŁjenja.. xD
Maš sŁabe dneve.? Težiijo tii starii.? P' To sm' zato k nekii skriivaš u omarii. Ne po...
Beri dalje...
-
09:29 - 21.04.2006
Če bi ob nepravi uri, torej času, ki ni pravi, mene k sebi res poslali, mislim, da bi se zalotil v grehu, ...
Beri dalje...
-
14:51 - 04.01.2007
mehka zimska noč v sen je legla
hiše in dvorišča skriva tiha megla
...
Beri dalje...
-
08:24 - 25.01.2006
Že toliko besedi na ta račun izrečenih, napisanih je bilo. Pa to samo v človeku je, čas leti takrat, ko primankuje nam ga...
Beri dalje...
-
23:54 - 03.04.2005
V oblak te zavijem toplota tvojega srca, v koprenaste niti odevam tvoje misli... Postavim jih na oltar svojega vsakdana
Beri dalje...
-
02:31 - 19.03.2006
Picasso in Jacqueline. Muza norosti. Rada imam ta prostran travnik neskončnih idej. Moder mehurček. Zelen smrček. Tebe.
...
Beri dalje...
-
08:47 - 25.04.2005
Sploh veš, kakšen je občutek, ko v trepetajoči sopari sestradan čepiš v ožgani travi? Kako zbran je pogled, ko najdeš najmanjšo...
Beri dalje...
-
21:47 - 11.05.2005
Želela bi jadrati in živeti, Pa ni vetra, zato ne morem nikamor odpluti, brez sapice vetra je morje nemočno, zakaj pa življ...
Beri dalje...
|
|
|
|
|