že čutim tisto nekdanje razbijanje
položenih zidakov rodovitne kože
povsem prepričljivo sem polagala semena
na to nepričakovano zeml...

Dviga se bela zastava, kriči
poraz in predajo nevidnih ljudi,
ki umirajo v želji doseči nebo,
a njih svet je mn...

Ko odidem čez zvezde do roba,
ali boš šel za menoj,
boš zvesta senca do groba
poslednji plesalec moj?

Trdnó me držiš za zapest...

Prebral sem:
»Zadnji komentarji«
Kakšno olajšanje... ahhhh,
A so res?
Ni navsezadnje &scaro...

Ljubezen iščem te,
pogrešam te,
pridi mi v objem.
Zaslepi mi oči,
da spet vidim,
kako travnik se blešči.

Bila je bela Bela
In pesem je tiho pela.
Če Bela ne bila bi bela
Ne bi zdaj sama sedela.

Zadnjič sem bil v nič kaj zavidljivem lokalu.
Vse je dišalo po alkoholu
in nekdo je bruhal na vogalu.
Tam, ugle...

Zaslutim te,
se prebudim.
Slišim te,
hrepenim,
zagledam te,
drhtim.
Pogledaš me

Pesem napiše,
da bi delček sebe dal.
Ne, ker bi rad
potvarjal,
vlival
in vsiljeval
kar mog...

En pogled, besed ni treba
vzel me je s seboj na pot.

Orlu sedla sem na krila,
srečno kot objet otrok.