Izbral si bom en pojem.
Naj bo tokrat sinestezija.
Živimo v sinestezijah.
Vonjamo barve, vidimo dotik, okušamo glaso...

Prišel je On,
prišla je pomlad,
si strastno je želela,
da imel bi jo rad.

Živeti....
Kaj je najlepše pri tem?
Popolnost?
Toda kaj je v življenju popolnost,
ko pa se vse enkrat konča?

Nič zagotovo ne obstaja.

Brez elipsaste Zemlje
bi ne bilo neba,
in čezenj ne letele ptice,
kot brez blata tu...

Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan.

Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim ne...

Včasih ,
ko je moje srce pretesno
za eno samo osebo
ko na stene telesa od znotraj pritiska
tista deroča , pekoča tesnoba
Beri dalje...

Dani se, ne morem več spati,
misli mi bežijo,
ja, potrebno bo vstati,
saj ne morem več poslušati,
tvojega smrčanja in nemirnega...

Malo dekletce Laura že spi,
Mamca jo boža, ji govori,
Sanjaj o zvezdah, kje so doma,
O biserih svetlih, v očeh ...

In tako si odšel,
brez slovesa,
pustil spomine mi,
in zdaj greš v nebesa.
Verjetno še snideva se...

Režem čebulo.
Pa vendar sem vsa v solzah -
zaradi tebe.