Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Sedela je na klopici pred šolo In čakala Gledala je mimoidoče In sanjala Prišel si Vate se je zaljubila Svoje bitje ti je obljubila
Kot nežna tiha roža Se v gnezdo tvojih kril zavila Da bi to zimo lažje prebrodila Objela sta oba tako se sredi dneva Ne klopici kjer smeh njen dandanes še odmeva Kjer solza sreče se je utrnila Kjer z roko v roki K istemu bogu ljubezni sta molila. A usekala je strela Udaril je grom Lažnivec kruti Zarezal v mlado steblo je uboj V hipu vzel cvetlici ves njen vonj Odpadli listki so drhteči Razvili so le trnji se bodeči Ulila se je kri sovražva Do moških , do junaštva. Odšla je daleč rožica Čeprav težko, Da drugo našla bi zemljo Kjer vnovič se je vsadila Še lepša nebu se odkrila, Zato ne boj se dekle ti Ki v žilah teče mlada kri Nej seka reže kdor želi Drhteča roža Vsako pomalad še lepša zacveti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Izza skal droban svetovljan miri nemir čolnička plavajočega na bleščicah modrega. Išče veslo, kliče na pomoč, v širjavah uzre teman oblak. Beri dalje...
(0 glas)
