|
|
Zelenim |
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Ne znam opisati barve, ki vabljivo žari pred menoj. Sedim tam na sredini zelenice. Novorojene zelene barve. V objemu rumenih cvetov. To je sončevo polje. Gotovo. Sezujem si grde in prestare čevlje. In svoj prehojeni pečat.
Vem, lahko bi si kupila nove. To bi vsak rekel. Ampak, saj sem še vedno obuta. Sedaj bosa. Zelenica in jaz. Poleg mene zgodovina. Moja. Počutim se sama, torej verjetno to tudi sem. Sama. Si rečem. Na sredini zelenice. Se osvobajam. Kaj mi bo obleka. Drevo za mano je golo. Pa že dolgo živi! Iz sebe odženem sleherno blago. Ki ni del mene. Tujčevo. Dišim. Dišim po koži. Kot trava po zelenkosti. Po njej. Vsaj tako se mi zdi. Jaz. Zelenica. In tujci. Poleg mene. Trava me objema in me žametno ozelenjuje. Boža me, ko v njej ležim le z lastnim telesom. Brez tujcev. Brez umetnih vlaken. Jaz in zelenica. Hladno me segreva in me obnoruje. Stran! Vsi vi okoli mene v betonskih stolpih! Jaz in zelenica. Tiste barve, ki ne obstaja. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
15:06 - 31.08.2008
Ne trudi se, človeček
sam postati bog,
čeprav trdiš -
da nosiš ga v sebi.
To pač ti ne boš.
Že mn...
Beri dalje...
-
09:40 - 29.04.2008
Na stolu sedi moja mati
njene oči so uprte v tla
vsa bleda je v obraz
poleg nje igram vlogo tudi jaz
Vs...
Beri dalje...
-
20:31 - 15.01.2005
lepa si tortica in pomarančni sok žuboreči potoček ...
Beri dalje...
-
19:01 - 06.11.2009
Ovenele na jasi so cvetlice,
je sneg prekril marjetke lepotice,
zasanjale že spijo zimsko spanje,
čakajo pom...
Beri dalje...
-
23:16 - 03.03.2008
Sequa, se nekaj čudnega dogaja,
računalnik ladje nam že ful nagaja.
Njihovi topovi so ostali čisto nemi,
so mnogi zaleteli s...
Beri dalje...
-
17:12 - 17.08.2009
Vonjam pod kožo barvno življenje,
nosnica zaznava hrepenenje.
Potne kaplje dihajo tvojo strast,
dišiš mi, omamn...
Beri dalje...
-
20:41 - 12.01.2005
Mlad je bil, sedaj se je postaral, a nihče ga že od davnega ni maral, s trudom je za kruh v potu garal s sanjami o lepšem, sam je se...
Beri dalje...
-
11:59 - 13.06.2009
Ura niti še sedem ni, ko me zvok mobilnega telefona zbudi: »Sem že v Ljubnem. Kje si ti?« To bile besede so Klemna Janše, ki me dobe...
Beri dalje...
-
21:38 - 25.06.2011
Črvički se hranijo z možgani,
zajedajo se mi v misli.
Plast po plast odkrivajo skrivnosti
zažrte v tkivo in skrite p...
Beri dalje...
-
19:43 - 13.10.2009
Gledam v ogledalo.
Gola glava in
obraz kosmat.
Ti si prelepa.
Ti si sonce.
Ti si luna.
Ti si rož...
Beri dalje...
|
|
|
|
|