Nobeno oko še ni prodrlo
do duhovnega sveta,
vedno je del zemlje sončen,
da greje kar je božjega.

Priroda je od...

Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.

Noč svoje lovke čez mesto razteza,
izza vogalov se plazi nemir,
piš s prazne ulice listje pometa,
le mrak in ti&sc...

Potop v zbirališče solz,
očiščujoče praznjenje zlomljenih sanj,
ki se kopičijo kot veter v krilih vetrnic.
Večerni uroki izginjajo,<...

Danes nabrala sem šopek češnjevih cvetov,
takšnih pregrešno belih in omamno dišečih.

In tebi jih dam.

Velikokrat sanjam o tebi,
tudi ko nisem ravno pri sebi.
Prav te sanje ne poznajo špranje,
skozi katero, bi utekel in se kam ...

Dežna kapljica ti padla je v oko,
»joj« sprašujem te: »ali je hudo?«
Pomežikneš mi in rečeš,
»v redu sem, brez strahu.«
Beri dalje...

Ne moreš, pa hočeš? Boli te in jočeš?
Ne veš, kdo si, kje si, preveč je vsega?
Še čutiš, pogrešeš in sama si, čakaš?...

Ko zaslišim šum peres, moja mala ptica,
ko se dvigneš do nebes, sonca si kraljica.
Kam odplavala boš zdaj, si leteča riba?
D...

Roža naj mi cvet ponudi,
naj vzmem ga s sladkobo sanj!
Otožna reka naj se vije
Vije naj se daleč stran!
Svojo večnost naj izlij...