Neumrljiva je ta ulica,
ta nasmejana cesta.
Večna avenija 'La Bohemme':
vesele oči in prazni žepi,
široka usta pa kav...

Vse kar rabim so besede, besede,
in ko mi res sede,
te besede niso blede,
niso blede te besede, ko mi sede.
In ne ra...

Stol, miza za tri sredi teme,
z stotimi kvadrati sreče objeta,
dotik daha davnine.
Ironija za vse zime.

Hitro me mine. Beri dalje...

Tebe hočem nazaj,
kaj se mi izmikaš.
Me imaš dovolj?
Si se naveličal?
Saj vidim kaj mi delaš, Beri dalje...

Njegovo obličje v mojem objemu,
preplet rok, nezavedno
prodiranje toplote skoznje.

Začenja me zebsti, Beri dalje...

KLJUČI SVETEGA PETRA

Ne spustijo me naprej.
Kdo ve, če bodo me nazaj,
kadar se nebo razpre
in povabijo me v raj.

Krik. Kričanje. Nemo gledanje v sence zidov.
V megli dišečega življenja le nasmeh. Vesel.
Indiferenca. Ignoranca. Nekonsistenca. Strah. Beri dalje...

megla, ki vzdiga se
plaho v dolini
kot lepo odzadje za zgodbo
ko zgodba,ki pod nogami se odvija mi

Beri dalje...

Vračam se v praskupnost
vračam se domov.
Vračam se spet tja
odkoder sem prišel.

Nazadnje tudi nove slike zbledijo
Oči se utrudijo bele pločevine sveta
Sedemnajste slušalke počeno tulijo
I'm going slightly...