| Napisal/a enasm, v sobota, 09. apr. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Srce, je en tak čuden organ.
Brez te črpalke,
telo umre.
Brez srca-ljubezni,
umira duša.
Zato,
ko potrkala sem.
na vrata tvojega srca,
gola in bosa,
lačna in žejna,.
ranjena, skoraj mrtva,
odprl si mi.
Kot ciganko sprejel,
s svojo ljubeznijo,
vdihnil življenje.
Tebi podarila sem košček srca,
sprejel si ga.
A nisi sprejel mene,
nisi hotel verjeti.
Brez srca,
ne morem živeti,
ne fizično,
še manj mentalno.
Znova in znova na življenjski poti
sledim svoje srce.
Ono je moj vodnik,
moja luč.
On bil je tam,
pa ni hotel piti.
Vseeno mu je bilo,
vseeno zame,
vseeno za moje srce.
Ti prišel si za mano.
Odprla sem ti.
Vstopil si,
vesela sem te bila.
Pa nisem vedela,
da hotel boš ustaviti
srčno uro mojo...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
