|
V tišini do dna |
|
|
Od Amadeus
|
Najin dialog spremenil se je v dvojni monolog, ki ostaja v tišini. Nesposobna izraziti besede, kot bi uživala v medsebojnem klanju.
Tako. V tišini eden poleg drugega počasi približujeva se prepadu. Niti pred njim ne bova izrekla besede, niti opozorila, niti pozdrava. Padla bova noter, samo zato ker nisva znala govoriti. Ker nisva razumela si jezika. Kot samomorilca bova tam stala in se tiho vrgla v prepad. Nehote. To ne bo zgolj samomor, to bil obojestranski je umor. Za nama ostaja tišina. Škoda pravim, res škoda. Ko bi vsaj pred padcem spregovorila. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|
|
|
|
Naključne |
-
00:40 - 08.07.2008
Tu v gozdu sem te našla, kjer narava še diha ljubezen samo.Drevesa dihajo skupaj z mano, tvojih oči se spominjajo, da ne utonejo v...
Beri dalje...
-
19:19 - 03.02.2006
plaval beli je labod po reki dravi, na nebu lesketalo se je sonce zlato in na reko stegovalo svoje zarke... ...
Beri dalje...
-
10:31 - 23.04.2005
Popki se razpirajo pod pridihom tople rumenine pridiha. Barve, kot bile bi nenaravne, iščejo življenjsko vso pozornost. Čez noč, kot bi m...
Beri dalje...
-
21:43 - 10.10.2006
Občutek samote?
Občutek lepote!
Redka prikazen,
moja bojazen!
Beri dalje...
-
22:15 - 15.01.2006
Star suknjič, raztrgani škornji, zaprepadena duša, utapljajoča se v reki žalosti, samota... ...
Beri dalje...
-
18:43 - 28.04.2005
Kdaj napisal mi boš pesem? Ko zrelo klasje upognilo se bo v vetru, ko drevje se šibilo bo pod težo sočnih hrušk, ko narava barve živ...
Beri dalje...
-
10:46 - 11.12.2004
V sivino svoje slabote sem zavila spomin, da razumem mazohizem Sladka odrešitev vsakdana osvoboditev svobodnejšega in rjav...
Beri dalje...
-
16:31 - 09.04.2005
Cvet. Na njem čebela. Pogača. Na njej sinica. Gnezdo. V njem življenje. Sončni žarki sijejo na svetoče drevo, ki brenči. ...
Beri dalje...
-
05:35 - 06.01.2006
Blodilo ločeno od samote, pesem izrezana iz lepote, pamet blesteče novospevna, koala zalepljeno neodmevna. ...
Beri dalje...
-
23:46 - 06.10.2010
Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje ...
Beri dalje...
|
|
|
|
|