|
|
Portret jaza |
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Tik pred tem sem, da zabijem si žebelj v glavo, dovolj močno, da zdržal bo moj težak portret, ki z lastno materijo tako dolgo sem ga ustvarjala. Po moji nekoč lastni podobi.
Gledam ga. Leži pred menoj. Daleč je od zasnove. Daleč je moje obličje od portreta. Nosila ga bom na žeblju zabitem v moje čelo, da v podobi zrcala se prikazala bom jaz.
Oči bodo zakrite. Ne bom se videla. Vendar tam bom jaz. Zagotovo.
Tisto kar sem zapustila. Tisto kar vandalizmu uničiti sem pustila. Čeprav iz čela krvavela bom, vsaj vedela bom kdo sem. In vedela bom, da žebelj bo dišal po moji krvi. Naj priča, da sem živa. Da živim. Jaz.
Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
15:46 - 16.02.2008
Ukleta med zidovi
prepletenimi s trni-
nevede, da so na
drugi strani
še nerazviti cvetovi.
...
Beri dalje...
-
18:39 - 14.01.2005
Moje življenje je skoraj idealno: veste, moj mož je demon, res, pravi hudobec je on; in z njim sem se poročila srečno. ...
Beri dalje...
-
14:23 - 16.08.2008
Povej mi, ali spiš?
Naj te še enkrat vdihnem,
Nikar se me ne spomni,
ko zjutraj se zbudiš.
Pove...
Beri dalje...
-
13:34 - 16.09.2005
..zrcalim zlomljeni nasmeh.. ..moja zrušena bit.. ..zajema le poraza uspeh.. ..v tem svetu..ki je mit.. ..odpiram vrata pogube.. ..v stolpnici z ne...
Beri dalje...
-
18:49 - 10.12.2005
Minus tri. Še vrtnica je osteklenela. Minus štiri. Pa zdaj? ...
Beri dalje...
-
15:34 - 08.03.2006
Tvoji poljubi moj ljubi, so me prevzeli, me zavihteli tja gor v nebo, kjer sva samo midva oba, ...
Beri dalje...
-
21:03 - 19.03.2008
ptice so odletele, za seboj pustile krila;
oslabljena, krhka in preveč lahkotna,
perje pokrilo je sončno ravan.
...
Beri dalje...
-
21:34 - 09.10.2005
Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji. Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.
...
Beri dalje...
-
09:04 - 24.12.2005
Sredi vesolja klečiva, odeta v poljube, in zvezde so puste in neprijazne. Hitim in naju vlivam v steklo, lovim trenutke......
Beri dalje...
-
16:48 - 09.12.2004
Topot tisočerih zgodb, ki vedno znova prihajajo in odhajajo skupaj v isto smer, kjer se družijo, prepletajo pod modro-osive...
Beri dalje...
|
|
|
|
|