Mesto sivo, zdi se prazno,
a polno je ljudi,
ki gledajo brez oči.
Za sabo vlečejo niti
od nekje,
nihče ne ve, nihče ...

Spomladi zelena poveča
nevidno ljubezen, kot leča,
ki nam približa neznatne stvari,
in vse, kar je majhno, zgub...

Pogledi v resničnost se topijo v upanju na nov pogled sveta.
Prijetno naslonjena sedi ob pogledu name, oči se skrivajo za dolgimi lasmi in...

svet... kaj je to... morda neka barvitost
mogoče mrtvilo, mogoče nič...
ti in jaz, vsi okoli naju
vse kar obstaja mogoče ni ...

V potočku bistrem umila svoje bom telo,
s hladno vodo umirila divjo strast,
vročim žarkom sonca dopustila ,
da posušijo zlate kap...

Saj ti nisi
slepec,
ki skozi dan
drvi.
Iskalec si!

Notránji boj
te zaznamuje,
...

Dež zapušča svoj težak oblak,
polni okradene reke in
spodbuja njihov prebujen tok.

Reka besno krade vse poti,
jemlje zase vse ...

V času mladostnih vrvenj
se je v meni vse spremenilo,
kot roža iz mehke zemlje
je neznano čustvo vzklilo.

Med t...

Ne morem brisati besed, ki kot zvon
življenju minljivo pesem poje.
Ne morem brisati besed,
ki opekle so jih p...

Kapljice dežja
spominjajo me na,
noči,
ko jočejo oči,
ker te ni.

In duša razgaljena boli.

...