| hodim po ulicitema je
 nobena svetilka ne sveti
 objet parcekna klopi v parku
 sprasujem sesi to ti?
 si nasel svojo sreco?je ne bos izpustil iz rok?
 solze mi tecejo po licihcas se je ustavil
 a vendar tavamzgubljena
 v teme tisini
 use se odvijav pocasnem posnetku
 zaprem oci in poslusam valove butajo ob skalena katerih sva stala
 se letosto poletje
 niso se zlomile zakaj sva se midva? ko te najdemtebe
 ki si pravi
 te stisnem k sebi
 mocno
 te ne spustim
 zadrzujem dih
 da se ne bi zbudila
 zacutilada spet
 sem se sama zbudila
 brez ljubljenega tebe ob sebi
 ki si odselbrez pozdrava
 sredi noci z napol praznim kovckomin kljuci v roki
 z razpeto srajcoskustranimi lasmi
 s strahoma odlocnostjo v oceh
 kam si odsel? se zbujassrecen ob drugi
 poslusas otroski smeh
 zvok risank iz dnevne sobe
 vonj kuhanega kosila
 omamo pomladi
 v svoji beli hisi
 z novih avtom
 zavezano kravato
 vozis previdno in pocasi
 ker imas dovolj casa
 da prides pravocasno v sluzbo?
 jaz pa se vedno tavamiscem tebe
 iscem tebe v sebi
 te poskusam izruvati iz svojega srca a ne morem razum mi pravi drugace
 kot srce
 bodibodi tam
 srecen
 ne oziraj se nazaj
 namena rusevine
 ki so ostale za 'nama'
 na svojo nekdanjo ljubezenki si ji govoril
 da bi zanjo naredil vse
 bodibodi tam
 a prosim ne pozabi name
 Komentiraj pesem na forumu.(0 komentarjev)
 |