|
Od V GLOBINAH SRCA
|
|
Se spuščam z vetrom,
ki ga daljna moč v
naročje mi prinaša,
po poti s kamenjem posuti.
Lahkotnost bivanja in sonce,
ki ga od nekdaj nosim v sebi.
Odpre pogled se na vinograd,
ki vpet je pod nebo.
Čeprav v spanje prikovan
slika
nežen dotik, sladkost pričakovanja,
misli in besede,
ki si jih zame v pesmi zlival. Tako kot v tej rastlini žlahtni
se skriva v meni moč čarobna.
Omamlja me bližina tvoja.
Čeprav me režeš v biti,
me vedno znova zveže ob stebre
tvoje topline,
da se ne zlomim v jutru
sivega vsakdana.
Ob tebi sem...Zorim. Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)
|
