Modrost, ki je bila, mi je splahnela.
Vrline s katerimi si me hvalila,
sreča, katero sva z' resnice pila,
vsaj pri meni,...

ko veš
nimaš let
veš, da je čas

linearna črta
na belem papirju

V hladnem jesenskem jutru
S privihanim ovratnikom
Drsela je skozi meglo
Kot privid

Rada bi se privila k tebi
Stapljala s tvojim pogledom
Razigrana, kot me poznaš…

Lovila zlate misli
Jih spletla, ...

Z rahlim priduhom prašnate zemlje
in zatohlostjo rane mladosti
je ožemal življenje,
da kakšna bi kaplja od njega
še plodna tla ...

Bežim pred dnevi,
ogrnjen v plašč Bolečine
zavit v šal, tkan iz trenutkov žalosti.

Molk, govorica oblakov,
bremena v srcu.
Misli na dopustu.