Sedel sem ...
v temni sobi
Okoli mene
temni ljudje
Na temnih stolih
Pri temnih mizah.

In, ko iz svoje zvezde
vstopim v tvojo noč
ti že sanjaš 

Tvoj vonj sem dolgo v sebi nosil,
srce se je drobilo v prah,
hotel povedati sem vse kar nisem,
pa sem raje pisal pesem.

iz leninove slike posrebani najbolj rdeči detajli
prežvečeni in na krtini postavljena zaseda
pride, sede in sikne:

Podoji me nedrje
zeleno, vzvalovano.
Nasiti požrešne čute.
Povleci za nit hrepenenja,
odvij pričakovanja...

V iskanju poti do tvojih razmišljanj
mislim in pišem kratke vezi,
one budijo v tebi občutja
obenem gladijo med nama čeri. ...

Noč v temo je zavita,
noč neštetih brazgotin,
tako enaka a različna
od vseh drugih razbitin.

Mravljinci prebujajoče se želje.
Drobci stkani so v nevidne nitke.
Drsi pogled, padajo čez obleke.
Skozi lase me vonj tebe p...

V nebo vpijoč
nasmeh sivega vsakdana,
brezsledje praznih besed,
ko se v hladu mesta znajdem.

O, še kako me rada misel preseneti,
ko si v prvem mraku zaželi sprehoda
korakoma jo spremljam po škrlatni obali Beri dalje...