V sivino svoje slabote
sem zavila spomin,
da razumem mazohizem
Sladka odrešitev vsakdana
osvoboditev svobodnejšega
in rjav...

Sezuj si čevlje
kadar stopaš med mrtvimi;
ni vredno, da duhajo
tvoje novo usnje…

Prazno mravljišče.
Smrt civilizacije
gozda ne zmoti.

Mnogi dušo mojo so ranili mnogi na mene pozabili vendar v meni upanje še živi, da še kaj dobrih je ljudi, ki iskreno ljubezen bi mi ...

Steguješ prste tam kjer jim ni mesta,
vsa ta opravičila, solze in redka slina,
šepetajo, da nisi normalna,
...

Vzpenjam se po stopnicah..
Čutim kako me nekaj tišči v grlu...
Kako nenavaden občutek,
Ki vzbuja strah in nemoč. Beri dalje...

IN
iz
SREDIŠČA
svoje
BITI
sporočaš
RADOST

morje, peneča modrina
barka zavetje varuje
človeku, ki še veruje -
vino, pečena sardina

...

Vame zarineš topo želo,
ko se razraščaš čez prostor, ki več ni tvoj.
Pa tudi moj je le še malo.

Srago za srago.

...