Tvoja koža diši po oblaku raztrganem tik pred poletno nevihto ko dež vztrajno trka na najina zagrnjena okna

Nežno valovanje morja,
kakor da poje neskončno pesem,
zvezdno nebo, v daljavi svetilnik,
kot da kaže pot v sreč...

v najinih žilah se išče vesolje
v plesu pohote zakuriva ognje
Luna v mraku in Sonce ob zori
reka dneva ju loči z breg...

Želim pasti s tabo v stanje
čutne ekstatičnosti.
Želim opazovati vsak
tvoj nepredvidljiv gib.

Beri dalje...

BREZE

Izsanjal sem vetrove
na veji krakajoč,
v kljunu zlati prstan
sveti skozi noč.

Dal si mi priložnost, ki jo dobijo
le redki iskalci resnice svete,
da oleseneli deli lepote
pri koreninah zeleno brstijo. Beri dalje...

pojdi
vzami mi še zadnji dih
odidi
ne bom se boril

spustil bom zaveso
zaploskal bom
...

Pred Luninim oblicjem,tri zvezdice-pod njimi oblacek.

Lovilka pismonoš, ozkarska kokoš,
retorično omejena, lepo rejena.
Ljubiteljica tičev, hranilka kičev,
z harmoniko in Kmetijo omej...

Ni poti!
Nič več.
Spoznanje,
da začetek je konec,
je že zdavnaj mimo.
Kaj zdaj?