Ponudil sem ji roko sprave,
v meni to je že z narave,
a molk, naprej me ignorira,
mit o njej se mi podira.

...

Ples spogledljivih pogledov prekine dvom.
Zareže kot bodalo po beli svili,
jo umaže s črno krvjo.

Zakaj...

Vesolje gleda, pričakuje
kaj delamo ljudje,
kako poteka preobrazba
s katero ubada se prav vse.

Sonce spet razpršilo je oblake.
Veter zopet pihlja v toplem pišu.
Svet znova začel je biti.
A moje srce še vedn...

Če bi vsi ljudje
imeli mišje repe
bi bilo življenje
morda bolj zanimivo.

Zjutraj na avtobusu;
oprostite ...

trepet smeha
riše pod kožo
kroge

smej se
smej

sej...

Tista noč je bila čarobna,
pa vendar mi daješ občutek,
da si nje čar pozabil.
Zame večnost,
v katero si me spretno zvabil, ...

Njeno jutro se v tebi nemo prebudi,
čaka ogenj rdečih dotikov besed.
Krvoločnost nehotenih želja
burka spomin in vizijo suhih oči.<...

Midva si nisva rože pripela,
po riževih poljih hodila.
Midva sva nežno lepo se objela,
radost sva osvobodila.

Njeni koraki stopajo v neznano,
telo ji je od slabosti bolano,
želela bi nad zemljo lebdeti,
a ptica brez kril ...