Ozkarji v deželi so doma,
prav veliko se jim ne da.
Padajo na Turbarije,
so vroči privrženci Kmetije.
Beri dalje...

...vžigalnik
v tvojem levem prsnem žepu...

nadležna dlačica, obsojena na
mehkobo tvoje ušesne mečice...

S plašniki ob začudenih očesih.
Spremenijo te v lastno senco,
ki hodi za teboj,
te prehiteva,
hodi poleg, kot zaveznik.
Ne...

Ne morem se več pretvarjat,
kdo sem.
Ne zmorem, ker mi manjka
tisto, nekaj.

Nisem več mala pridna punčka,
...

povezujem svoje črte
z vzorci travnika neba
postajam celota
vsega videnja časovanja
sem tukaj in sem tam
takrat potem seda...

Vlažnost.
Bogastvo, ki nikoli ne usahne.
Sokovi.
Vir, ki je nenasiten.
Kapital?!

In ti si kapitalist! ...

Za glavno jed naročam možgane z jajci,
kot prilogo veliko krompirja!
Za sladico čokoladni sladki greh!
In še k...

Ob dnevih žalosti jočem,
in se sprašujem,
zakaj trpim?

Zakaj ravno jaz,
ko prestala sem toliko hudega?
Z...

Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Nekega dne bom skočil vate!
Božal te bom, grebel po tebi,
s prsti, z nosom, s celim telesom,
zakopal se bom v tvoje bistvo.