Sprašujem se,...
Je sploh mogoče, se sploh lahko kdo joče,
ko ima vse, ko ne pozna niti besede - življ...

Vrtenje metafor v različne smeri
Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro
Neprehodno

Sladek vonj priprte teme
Ližem obrise popolnosti
Nohti se zajedajo v rumeno
Črna si utira pot v črnino
Pogledi so meg...

Sanjariš, pokopalo te bo.
Ko se zbudiš,
boš že med angeljčki,
tam boš sanjal še in še...

Pa saj tudi on sanja...

PRIŠLA JE IZ KOPALNICE
IZ SEBE JE VRGLA  BRISAČO
POKAZALA JE GLADKO SVEŽE OBRITO PIČKO...
ZAGRIZEL SEM VANJO,
KOT LA...

V petek sem spal z neznanko
srečala sva se nekje med
Šuštarskim mostom in magistratom

Ko se je zjutraj oblačila
...

Nekoč prijazna nežna in nedolžna,
postala je pošast.
Želela si je srečo vseh, ljubezen,
potem jo je zanimala le še oblast.
Kaj ...

Mežikam v temo in se lomim kot steklo,
čeprav odsev ostaja.
Dovolim, da mi vzamejo nasmeh -
samo za malo.

V obupu mastne krvi
razlit je madež
živalske strasti,
v objemu radosti
skrit kot tema
bes preži.

Brez besed in brez obraza moja duša kot nakaza
skrita in na zid pribita siva vsa in v prt zavita
zvija se in krotoviči preganjajo jo vsi ...