Ko bo jutro
pozdravilo meglice
srečal bom veter
ki mi boža lice
opazoval bom
na jug leteče ptice<...

Pomagati
naravi
ne pomeni
delati
proti njej.

Če še tako se ti izpovem,
ostal jaz večno bom nem,
četudi bi skušala peti ko slavec,
pesmica,
boš vedno le vrabec, Beri dalje...

List za listom se obrača,
beži, zvija se in trenutke vrača.
Pelin grenko v očeh riše stranpoti,
Beri dalje...

Ljubki kolaži klišejev
zemljevidsko rastejo
čez povrhnjico moje duše
Tanki ritmični gibi
morebitni...

Sklenil peklensko pogodbo bom z vragom Prodal mu bom dušo za pljunek krvavi Širil bom meje vzdražnostnim pragom Izničil vse čute...

V gozdu legla sva na mehki mah
sonce posul na naju je svoj prah
kot dve veji v vetru sva ujeta
v gibanju telesa...

Vrjamem, da vsak gleda na svet po svoje,
jz gledam na svet s svojimi očmi...
drugače...
s svoje perspektive... mojga zornega kota...

Blodim po
navdihu trenutka,
ki čaka na razplet
neprehojenih korakov.

Spet sem bolečino,
žalost,
tega večera v pesmi pretopila,
izlila,
vsaj za trenutek lažje mi je.