|
Od V GLOBINAH SRCA
|
Te naj primerjam mar pomladnim dnem?
Ti bolj dišeč si in bolj poln topline.
Ko se tvojih brazd sladkosti spet zavem
vem,da poti,ki živo slikajo spomine
tako so sveže prehojene
in strasti vihar,ki buta v hlad stozobih zdaj čeri
v mojem srcu nikdar več ne mine.
Ker sanje,ki sva skupaj z vetrom jih lovila,
so v se mraku zvezd spet svojo pot ubrale
ne da bi se mej razuma zbale.
Dokler živela bode misel nate,
ki v meni spet v pomlad prebujaš,
bom plela vrt dišečih sanj le zate
In šepetala : ..Kaj vse zamujaš? Pripis: Shakespeare ,hvala! Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev) |
