Nikoli več nebo,
tako lepo, kot je bilo,
ko skupaj sva bila,
ko samo ti in jaz sva obstajala.

 sovražim luč kimi zutraj voči posije
 sovražim temo ki pade zvečer po kleh
 sovražm šalco kave kijo zutraj pijem,
 ...

Čas je za taksi,
ki nikamor ne pelje.
Ustavi te na poti do sreče,
ki si jo začrtal.
Raje vzamem kolo,
ki pelje počasi
Beri dalje...

nisem od tukaj
sem nekaj... v zraku...
vedno leteča    NAD
sončni žarki me grizejo v peto
nikomur ne dajem pomladi Beri dalje...

Nekaj umira!
Mogoče lesk smaragdov
v tvojih nekoč sijočih se očeh?
Mogoče poletje,
ki mu sonce pojenja,
na poti v jesen? Beri dalje...

Kaj počel sem,
vse te dolge noči,
sprašuješ ljuba me ti.

Nisem prosila.
Res, nisem prosila.
Dobila sem.
In vzela.
In srečno imela.

Povej mi, si že kdaj poslušal srečo?
potipal sanje, gledal misli nežno,
zagrabil veter, božal pesem bežno,
poni...

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.