| Napisal/a Jeebs, v ponedeljek, 01. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Dekle, se spominjaš dneva,
ko sva spoznala se,
se spominjaš tistega večera,
ko postala si mi vse,
se spominjaš dni,
dni, ki jih več ni?
Ostala mi je le praznina,
in spomin na tiste dni,
dni ko za tvojo ljubezen ubijal bi. Izginjajoči spomini mi režejo srce,
dekle, kje je dan,
dan ko sva prvič se objela,
ko spoznal sem, da upanje v meni še živi?
Kje je tista toplina, s katero prebudila,
si moje ranjeno srce? Dekle, sedaj odhajam,
na svetu tem več smisla ni,
čeprav si tako blizu mene,
v srcu namesto misli nate,
brezizrazen kamen se sedaj kotali. Od človeka, ki sem ga ljubil,
ostala samo neznanka je,
kot matematična enačba, ki ji rešitve ni.
1000 obrazov, 1000 različnih ljudi,
a tudi en obraz ne pokaže miline in ljubezni,
ljubezni kot si jo kazala ti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
