|
Od Amadeus
|
|
Sonce tako lepo sije na travnate bilke,
da zelena barva poživi in zazdi se rumena.
Trava posuši se... Sončni žarki rumeno pozlatijo.
Travnik živ postane sijoč kot dragocen zlatnik.
S sijem sonca barva oživi in postane ognjena.
Rdeča, oranžna, rumena vijejo se in širijo.
Iskrijo se plameni, svetlo je in toplo.
Mogočni so plameni,
pred njimi vse beži.
A žal ne vsak tragediji ubeži.
Izredna barvitost pod sabo mori.
Za sabo pušča lesketajoče sledi. Ostaja le črna barva.
Brez kančka leska,
brez kančka barv.
Le vročina in črnina
nasledita idiličen pojav...
Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)
|
