Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Čas beži, pušča sledi, razjeda poti in ločuje ljudi! Misel hiti spominja se dni, ko priletela si ti, ptica upanja, strasti in moči, ki podobna nobena ji ni...
Obsojam boga in ljudi, kadar v mislih rišem poti, v katerih tebe več ni! Bojim se dni, ko bodo moje oči žarele obup in srce bo kri.
V jati perut, ne najdeš kresnice, ne srečaš ptice, ki te razume, te objame in tvoje misli zajame. Prežene mi strah, napolni moj jaz, ko prileti, mi dobro želi in me gleda v oči.
Prijatelj moj ptič, če boš hodil nad oblaki in bodo kdaj žalostni tvoji koraki, ponujam ti veliko srce in toplo dlad, ki ne bosta nikoli odšla stran!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
