Zmeraj se spomim, dni ko si kopala,
Vedno se bom zapomnil dni, ko si me ganla,

Gnala si me, da kopljem, kopljem globje,
da kopljem ...

Kot črni papir je zavita omama
že skoraj pozabljena dobra je hrana,
zdaj ni jedača in ni več krompir
zdaj imenuje se vse to ...

Tam smo doma.
Tam smo lahko popolnoma to, kar smo v resnici.

Bivamo med potoki glasbe, smeha in svetlobe.
Zajemamo luč in v svojem...

prišla sem k tebi
da zadavila bi dramo neskončno
pogled usmerjen vate
Beri dalje...

Sonce spet razpršilo je oblake.
Veter zopet pihlja v toplem pišu.
Svet znova začel je biti.
A srce moje mi žalu...

Raztrgala bom kožo s tebe, sežgala ti srce in vrgla ga v prepad, brezsrčno!

ptice so odletele, za seboj pustile krila;
oslabljena, krhka in preveč lahkotna,
perje pokrilo je sončno ravan.

Čisto na robu mesta,
v zatišju stare lesene barke

sedim
Otrok-mož (poet ? )
vedrim

Restavracija.
Krožnik školjk.
In modri prtiček.
Razgrnjen.
Zate.
Morje širno.
Barčica po njem plava.

Ni bil priseben.
Srebrni duhovi večera so mu
s tankimi slamicami izpili možgane.

Zakaj praskate z nohti po moji lobanj...