|
Temni se mi pred očmi.
Grozen pritisk čutim nekje tam,
kjer leži srce, v prsih, pljučih...
Bolečina... težka, krvaveča, neznosna...
začne se že v grlu, že v očeh....
Ta tesnoba izhaja od zgoraj,
pošiljajo jo moje misli,
ki hočejo ubiti mi telo,
prestrašiti in se znebiti nje,
duše moje vse požgane. Temni se mi pred očmi,
ki gledajo propad zaveze,
krut napad sebe s sebstvom.
Temni se mi pred očmi,
ko vreti gledan lastno kri,
zaradi svojih lastnih misli... Kaj naj rešim,
vse to je moje?
Na kakšno stran naj se postavim?
Naj pustim, da v boju
kar propadem?
S seboj naj se borim?
Koga naj udarim?
Kam naj pljunem?
Misli močne so,
telo boli.
Vsak udarec,
vsa ta kri,
vsekakor dušo mojo
v temne sence,
v propad,
na otok solz
podi... Kako naj gledam lasten umor? Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
