Slonim na oknu in gledam v temó,
v zvezdnato temno modro nebo..
Tja, kjer srebrni potočki Rimske ceste tekó,
daleč...

Po mirni gladini kože potuje
po mojem telesu kot ladja čez morje,
pušča za sabo toploto sledi,
bolečo izkušnjo, ki dušo miri,<...

Bodrila je njeno neslutečo pasliko
po tvojem utrudljivem dotiku teme.
Čutila je le preteklost dražljaja.
Pozabila prihodnost obljubl...

A misliš da bom ostal,
sprijet na razbeljenem plehu avtomobila,
nemočen in star,
z očmi praznimi
Beri dalje...

Me pot zanese skozi gozdove
v brezpotju življenja mnogih dreves,
naenkrat zagledam njihove roke
posekane veje in štor...

Čas beži, vedno hitreje, se kotali,
tažko se je spopasti z njim.
Ljudje prihajajo in odhajajo,
jaz pa sam,
nikomur ne govori...

Slovenec sem, po krvi, blatu in urinu,
Rojen v Ljubljani pri Trzinu,
Poet po božji volji, ljubimec na poziv,
Za lumparije...

Zdaj je čas milosti, čas odrešenja,
čas, ko vstajajo od smrti življenja,
čas, ko vstajajo sanje iz pepela,Beri dalje...