Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Stojimo pred izložbo in gledamo...sanjamo, kaj vse bi imeli. Stojimo, nemični kot lutke, tam za steklom, v svojih lepih oblačilih. Z vsako minuto smo bližje preobrazbi.
...lutka v salonarjih in obleki za 4 delavske plače... kaj so oni več kot mi?! Kam gremo, kam se vse skupaj vrti?!
Radi bi, vsaj za minuto, bili v tisti izložbi- mi, brez srca in duše, v tisti obleki...in kaj potem? A bo dovolj?
Lutke, vsak s svojo masko... že zdavnaj mrtvi na sprehodu s psom po parku... samo sprehajamo se- kdo nas vodi?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
