|
Od Amadeus
|
|
Tukaj sedim. Sama.
Sonce sije name,
boža me z njenimi nežnimi žarki.
Toplo mi je.
Lepo.
Veter rahlo pihlja,
s svojo svežino mi
nagajivo kuštra lase...
Tako mirno je.
Tako lepo. Za spremljavo mi ptice
prepevajo pomladne polifonije.
Iz daljave ponosno
sliši se petelinovo moč,
ki pošilja jo v zrak.
Tukaj sem, samo za vas!
Pes zalaja.
Živo je.
Prijetno.
Lepo. Zemlja pod menoj
hrani mojo bit.
Idilično je biti v prvi vrsti
pred takšno razkošno predstavo narave.
Premiernega pomladnega dne.
Celoletni celodnevni abonma
tega gledališča bi imela,
da v tisti mestni vrvež,
kjer hrup motorjev preglasi naravo,
nikoli mi ne bi več bilo treba. Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)
|
