Daj, le nocoj ostani z mano!
Nikar ne hodi v večer meglen.
Kar je začeto in nedokončano,
kot »da« je, ki na pol ...

V mojem vrtu rase bolna roža.
Odkar je dala cvet samo veni,
čeprav jo vsakdan zlato sonce boža
in blagi dež pol...

Bil sem v svet krut vržen,
majhen, neubogljen otrok.
Sedaj od sveta zunanjega zavržen,
v dušo se zatekam prazni...

Danes imam pesniški večer.
Oplajam svoje misli,
mehanska brleča luč na nebu preletava spokojno ljubljansko nebo.
Poml...

Ko sem v veter skrila krike,
ki so iz mene vreli,
prebarvala sem temne slike,
šla v čas bolj beli.

Zapustil svet sem in temo,
da v luči našel srečo bi in mir.
A glej svetloba, te nemir,
nazaj srce želi si svet, temo!

nekega dne je lupil pomaranče
asdasdasdmfs,ldfmdsf
mimesis je umrl
dsfdafsdfsdfdsfsdaf

Zbujen iz zimskega spanja,
hiberniral sem kot rjavi medved.
Potlačil sem nenaslovljeno in namenjeno,
ter jih skril na sredin...

Hodim skozi atomski vek, naš svet, naš čas...
Počasi, vendar zanesljivo vidim kraj poti...
Poti, ki je...

Luža odskoči
izpod belega avta
pod moj črn dežnik