Iz brazde
polzečega nemira,
se primikaš vame.

Čez poroženele skorje
prebranega šepeta,
te presejem vase....

Vsak dan v šolo pridemo,
včasih malo zamudimo,
a takoj neopravičeno uro dobimo.

Dovolj nam je šole,
dajte nam...

Noč se je počasi spustila nad njih,
petrolejka je gorela ob največjem svitu,
žalovali so vsi, občutek mračen in tih,
&scaron...

Budim mesečino
Nevihta trese prezeble ostanke sanj na verandi
Polnoč še ni pognala listov
da bi se skrila v zelenkasto zavetje

Ptic let,
nebeško čaščenje,
nesrečnikov dar,
moje trpljenje.

obsedena
čakam
in čas
stoji

Duša utrujena je že od vseh skrbi, razočaranj, srce omagalo je že, prevečkrat ranjeno je bilo, razbito. Misli zbrane več niso, zmedeno letij...

S pentljo me okrasite, 
lepo zavijte,
da presrečni bodo
in srečen bom jaz.
ko pod bleščeč...

Prebudim se in mislim, da vem
Da tam sem, kjer najbolj si želim...
V objemu tvojem in s spomini včerajšnjega
Dne, ko noro sva lju...

Danes ne vlada več pravica-
sedaj so drugi časi!
In vsaka kurba je devica,
če le tako se govori po vasi.