Ne glej me preblizu,
ker lahko spregledaš zlate pikice v očeh,
ne poslušaj preveč natančno,
ker lahko zamudiš razlog za nasm...

Vsako pomlad na trenutek umiram
v senci zelenega pajèolana.
Duša ujeta je, kakor izdana
in kot drevo do koreni...

Oh, skala, zakaj se tako oklepaš morja?
In zakaj te sonce neznosno peče?
Zakaj ne sede galeb nate in ti pove: Beri dalje...

Tebi.
Tebi sem podaril konec zime,
le zate sem živel,
le tebi pisal rime…

Sem tebe čakal vsak večer,
da mi obr...

Kaj naj napišem?
Kaj naj rečem?

Moje srce je praznina.
Oči so priprte s polkni,
v meni je črna tišina.

Strmeča v ogledalo
poslušam Cohena
nostalgična za melanholijo. 

Moje telo nima smisla za humor.
Za vsako vdolbi...

Tu smo nekje na koncu sveta
kot neka vrsta božjih iztrebkov
vse kar je dobro se vrača nazaj
a kvarno se snovno razkraja. <...

Strmim v ogledalo, ki odseva
Masko mojega Življenja…
Treščim ga z užitkom ob steno...
Razbije se na tisoč koščkov.
Ob...

Nekateri govorijo preveč,
a bi lahko premislili.
Nekateri ne povedo nič,
namerno vse zamolčijo.
Redki po...