Lažem si,
da pozabila sem te,
da ta solza v očeh zadnja je,
da vse eno mi je,
da ne boli,
ker vem da zdaj z nj...

Sem
za kar se odločim
hočem
in si želim
pišem
pomaga mojemu srcu
sanjam

nad strehami
kjer misel
begavo
konce lovi
kjer je samota
kot zrak
in voda
blizu dot...

Prihaja mrak,
spet zrem v zaton...
Ne vem zakaj?
A znova v sebi
čutim te močno.

Jaz sem tvoja misel,
ti si moj glas!
Primiva se za roke,
naj sliši se pesem prek gore!

Naj pesem odmeva,
naj slišijo...

Dekle še,
petnajst let staro
v soncu blešči njen se las,
dviga v nebo se do ptice,
ki poje kot zmore ji glas.

Ne zmorem več ovijati se v plašč
Laži, četudi lažeš ti, sem del
Te igre tudi jaz, saj ne presekam
In ne odidem, vztrajam in lažno...

tišina moreča me reže čez pleča napetost v meni hlepi za teboj objem potrebujem en topel objem samo en trenutek...

Moje ustne tvoje telo usesale,
tvoja vročina je moje telo napojila,
misli v tvoje potopila,
svoje srce v tvoj...

ne razumeš še
mojih pogledov
in jaz ti z namsehom pravim
da je še čas