Kaos je postal red, nauk je postal vseved, čas se je spremenil v nekaj kar pomembno ni, dotik je stik, ki združil je telo s telesom, približalo j...

Kako prebudil
bi tvoje speče srce,
tvoje besede izrečene,
tvojo dušo,
ki bdi nad menoj,
da spati, jesti...

Gospod, grešila sem.
Sanjala.
Umazane sanje.
In trgala prepovedan sadež.
Iz drevesa užitkov.
Za...

Obriši si solze nebo...
Se žalost zrcali z gladine ribnika,
v katerem si luna umiva obraz,
in zvezde, so si srebrnile...

Skoraj je že noč, dež pada,
v srcu je mraz,
tebe ni, moja draga!

Žal mi je za besede izrečene,
ž...

Prazen,
kakor moja jajca.
Hektolitri sperme se pretakajo po kanalizaciji
in oplajajo podgane
v poskusu s...

Drobce neba je razsipal veter,
po peščeni samoti bež sviter.
Dvigajočih trepalnic zablode,
še kaktusa cvet ni ...

Nihče ni vedel, nikdar slutil
njune usode niti prepletene,
dokler Exoda ni se dotaknila slika,
ki prežarčil jo ...

Beri dalje...

Vonj po domačem pecivu
Majhna hiša v idilični vasici
Iskriv otroški smeh
Žalostna simfonija ljubezni