Sivo je nebo. Ura skoraj tri.
Tam na bledem obzorju prva zarja tli.
Soj zvezda kopni. Mesec je odplul.
Buden sem, ko ti sanj...

Kaj bi rekel, če bi vedel,
Da nisem tako nedolžna kot izgledam?

Kaj bi naredil, če bi vedel,
Da sem nekomu vzela življ...

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

Dama me je za rit prijela,
oba sva v obraz zrdela.
Svojega plena ne izpusti,
vse skupaj se ji smešno zdi.

Dru...

Te opravljam,
to je zavist.
Se ponavljam,
peče me vest.

Moram priznati,
sedaj mi je žal.<...

Nekaj ekvivalentnega jeziku celovitosti,
skoraj enaki trenutki jasnega
približevanja najinih jeder bistvu
dneva nežno združe...

Ne, nočem bolečine!
Preziram zrna žalosti,
ki se kot plevel razraščajo v trenutke mojega veselja
in ugašajo ...

Sonce.
Povsod.
Le v meni ne.
Tam vlada tema.
Zlovešča.

Gledam te.
Kako lepo se sanjam predajaš...
Spiš,
a vendar čutim tvoje srce,
kako se v meni prebuja,
Beri dalje...

Pelinov čaj,
da pozdravi se želodec,
mi usoda skuhala je.
Toliko grenčine sem že popila,
da se mi upira.