Napisal/a Jeroslav, v torek, 26. feb. 13

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Vsiljivci so v moji glavi,
ta gomad mi razjeda um,
glodajo in glodajo nepridipravi
sovražnik spil je moj pogum.

Truden sem že in slaboten,
iščem misli zdrave pa ne gre,
v glavi ničkaj več ponosen,
tujih misli grizejo zobje.

Vsiljivci so v moji glavi, ta gomad mi razjeda um, glodajo in glodajo nepridipravi sovražnik spil je moj pogum.
Truden sem že in slaboten, iščem misli zdrave pa ne gre, v glavi ničkaj več ponosen, tujih misli grizejo zobje.
Včasih še pomislim zdravo, in že pomislim na veselje a ta trenutek je minljiv tako kot moje je življenje.
Po čistoči, po življenju, po zdravem, burnem tem grmenju in vsem kar sveto je na svetu, da dalo čistost bi poetu.
Grdim mislim jaz sem suženj, hudobnim namerom pa zapornik javnih negativnosti poslužen, njim ostajam zvest upornik.
Strupeni so mi ti glasovi, in sežejo prav daleč not' iskrene misli so za zidovi do njih ne seže nobena pot.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Julijan Vršnik, v 06-12-2013 18:35, 1. Boj se razuma Je ta oblika namerno taka ali potrjuje vsebino? Sklepam, da je bila namenjena kot 6 kvartink.    Kdor sprejme sebe, svet, svoje misli, svojo zlobo in neprijetne metafizične koncepte z minljivostjo na čelu, ta bo srečen. Res pa je da je poezija nastala kot retorika notranjega konflikta in večji kot je notranji konflikt, burnejša je lahko poezija.    Slogovno pesmi nič ne manjka, je pa zaznati tudi nekaj ritma. Vsebinsko je izpovedovanje, ki je bilo slišano že tolikokrat, kot je bilo in je ljudi, ki pišejo poezijo. Menim pa da pesmi manjka simbolike.