Dolgi četrtek
mogoče prideš jutri
jutri bo petek
in prišla boš z vlakom
od daleč
da bi me videla

Žal Pokraculja
spet pokopava psa
tam na dvorišču.

Vsa okolica še
bedi in njo nič srce,
prov nič, ne boli.

Nej mi kdo ustav srce
če ne se bo razpočlo
in vsa kri, ki jo pumpa ...
nej mi kdo ustav srce
  Beri dalje...

Steklene robide je zobala,
ptica brez kril,
žarometi so polzeli,
po perju,
raztrganem brez užitkov.
Beri dalje...

Do roba prepada
pripeljala si me ti,
pustila me tu in odšla
brez sledi.
Nazaj vrniti se ne znam...

Dan v noč beži,
misel polzi.
K tebi.
Kdo si ti,
ki si.
iz kristala?

kot veter prijetno mrši ti lase
kot nežen dotik prijetno se dotakne te
kot snežna idila svetlika se
kot nasmeh na ust...

Stol, miza za tri sredi teme,
z stotimi kvadrati sreče objeta,
dotik daha davnine.
Ironija za vse zime.

Hitro me mine. Beri dalje...

Spolziš po grlu
kot dim:

Vse je samo raster
naključnih dogodkov
vžgan v roženice
suhih oči. Beri dalje...

Klinično živa,
a mentalno mrtva,
množica živih mrličev
sedi za ekranom,
apatično bulji v svetlo škatlo,
...