Napisal/a spela_king, v sreda, 08. avg. 12 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nadležna sivina
drhteče šumi,
trga oblakov nebo,
nad vekami bdi zverina.
Onkraj neba,
se nihče ne oglaša.
V napeti tišini
trčijo misli -
v velike okvirje
in slike nedokončane,
izdane v svojem namenu.
Povlečene vase,
nočejo ven,
bdijo v kletki duhov,
na pol se delijo,
želijo domov,
na odprt balkon,
izkusit sapo svobode,
na stežaj odpret strahove,
da Popolnost nariše
nove bregove,
in povleče me Brezno
v okove tišine.
Vse mine, vse mine,
le brezno Ljubezni se širi,
v veri.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|