Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ko prvič sem slišala
tvoj glas,
nekaj se je premaknilo.
Usta so se razvezala,
govorila, da
naredila bi vtis,
odtis.
Pustil si nekaj,
majhnega, tako dragocenega.
Besede ne zmorejo tja,
kamor si prispel ti.
Brez vsakega napora,
čez goste tančice,
in globoke gozdove.
Ne morem več nazaj,
použila me je tvoja
prisotnost.
Strmim nad dogajanjem
v notrini srca.
To ni več moje srce.
Najino srce,
najino srce!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
